Elektronske strani za e-publikacije

podjetje Komunike in  podjetniška  mreža  KomunikeWeb

| < Nazaj na storitve in izdelke |

 Elektronske publikacije - e-časopis Podjetniški Komunike leto 1, številka 4

Spet smo tu - s četrto številko Vaše revije za podjetništvo in trženje. Tokrat se bomo posvetili malo lažjim temam, saj poletje ni ravno čas za prehude miselne obremenitve.

Zanimivosti na naših straneh vse hitreje povečujejo tudi število obiskov in prijav na email listi. Čeprav smo bili nekaj časa "v zamudi", pa se sedaj stvari, s pospešenim tempom, premikajo naprej.

Vabimo vse, ki radi pišete ali svetujete drugim, iz omenjenih področij, da se nam pridružite pri pisanju spletnega časopisa. Lahko nam pošljete tudi povezavo na obstoječi, v spletu že objavljeni članek, vendar mora biti članek Vaš ali pa morate imeti dovoljenje avtorja za objavo. Članek bo v primerni obliki vključen v ečasopis Podjetniški Komunike, vaša edina naloga pa je, da dodate povezavo (iz vaše strani) na to številko revije Podjetniški Komunike.

---

V tej številki si lahko preberete:

• KomunikeWeb
• Skrajnosti niso nikoli dobre, izogibajmo se jih (Nina Dernovšek)
• Nasveti za uspešno delo na internetu

---

 KomunikeWeb 

Mreža KomunikeWeb je  skupina podjetnikov, ki se je zavezala skupnim pozitivnim vrednotam poslovanja. 

Kateri so osnovni principi poslovanja mreže ?

Nadpovprečno visoki standardi kakovosti vseh članov
Koordinacija in kooperacija
Ekskluziva na posameznih področjih
Odprtost za širjenje
Strokovna in organizacijska usklajenost dela

Delo na širjenju poslovne mreže je v poletnih mesecih v Sloveniji malce zastalo, vendar pa smo vzpostavili obetavne poslovne kontakte v nekaterih drugih evropskih državah, kjer bo KomunikeWeb v prihodnosti stopal z roko v roki z novimi partnerji.

Več o mreži KomunikeWeb si lahko preberete v naslednjih številkah Podjetniškega Komunikeja. Lahko pa tudi napišete email na naslov podjetja Komunike in se dogovorite za sestanek. 

Vstopnina in članstvo v podjetniški mreži KomunkeWeb sta BREZPLAČNA.

- nazaj na začetek -

---

 

Nina Dernovšek

Skrajnosti niso nikoli dobre, izogibajmo se jih

Poklic prodajalca v naši državi verjetno še nikoli prej ni bil tako zahteven, kot je danes. Čeprav je  Zakon o trgovini prinesel nekaj več pravnega reda na to področje in poenotil nekatere, prej neurejene, zadeve, pa so se pogoji dela v trgovinah bistveno bolj zaostrili.

Še najbolj se to vidi na primeru velikih marketov z živili in mešanim blagom, ki so zdaj odprti že skoraj dan in noč. Majhni trgovci poskušajo slediti tem trendom, vendar pa ne morejo plačati dovolj delavk (v takih trgovinah so povečini zaposlene ženske), da bi lahko upoštevali tudi zakonsko določeni 40 urni tedenski delavnik. In isto se dogaja tudi velikim podjetjem.

Poskusila bom na kratko opisati stanje, ki danes vlada na tem področju. Značilnosti današnje trgovine z mešanim blagom so:

trgovina je odprta skoraj vse dni v letu, sobote in nedelje obvezno, ob praznikih pa občasno
v trgovini je zaposleno od 30 do 50 %  premalo prodajalk, da bi opravile vse delo v predpisanem delovnem času, nadure se le redko izplačuje, pa še takrat se jih v obračunu običajno ne prikaže (zaradi zakonskih zahtev po zaposlitvi novih delavcev v primeru presežka nadurnega dela)
mezde (plače) prodajalk se največkrat izplačuje po minimalnih vsotah iz kolektivne pogodbe; s tem pa je dejansko opravljeno delo vsaj za 20% premalo plačano
v strahu pred izgubo službe in zaradi (pre)slabe zakonske zaščite so prodajalke največkrat na milost in nemilost izpostavljene pretiranim zahtevam delodajalcev
če delavka pričakuje otroka, ima veliko možnosti, da bo dobila tudi delovno knjižico (odpoved). Iz tega razloga je veliko pogodb o zaposlitvi sklenjenih za določen čas ali pa z zahtevo po »bianco odpovedi«.
Pretok (menjava) kadra v teh trgovinah je izjemno visok, prodajalke pogosto menjajo delovna mesta ali delodajalce. Ta pretok kadra je nižji v velikih sistemih, ker ti (običajno, vendar to ni pravilo) bolj zaščitijo svoje delavke, tudi v primerih porodniškega dopusta.
Delavke delajo običajno bistveno več kot 40 ur tedensko, ponekod tudi do 60 ur (kar gre »v dobro podjetja«). Zato so preutrujene, imajo potrgane vezi z družino in socialnim podpornim okoljem, kar se prej ali slej tudi odrazi na njihovem delu.

Seveda kupec, ki pride v tako trgovino, običajno niti ne ve, kakšnim stresom so izpostavljene prodajalke – ali pa ga to preprosto ne zanima. In prodajalke ? 

Kako naj ravnajo ?

V ilustracijo naj bosta dve zgodbi, ki sta se pripetili pred nekaj leti.

Primer grobega kupca

Prva se je zgodila v trgovini z živili, na oddelku delikatese. Ker se na tem oddelku reže salame, sir, ipd. in tehta, so ti oddelki ozko grlo, kjer se najhitreje naberejo vrste.

Bilo je pozno popoldne. Ljudje so stali v dolgi vrsti, večinoma potrpežljivo in vdano v usodo. Kar se pojavi pred (novo) prodajalko starejši možak, za njim pa stoji dolga vrsta. Druge prodajalke, ki so možaka že poznale (»težka stranka«) so se hitro poskrile v ozadju. Nova prodajalka je možaka prijazno pozdravila, se mu nasmejala in ga vprašala, kaj želi kupiti.

Njegov odgovor je bil presenetljiv. »Ja kaj vas pa to zanima, bom že povedal, ko se bom za kaj odločil !« je nadrl nič hudega slutečo prodajalko. Ta je skomignila z rameni in začela streči naslednjega kupca. Sredi tehtanja salame za naslednjega kupca pa se je spet oglasil starejši možak in zahteval, da se TAKOJ ZDAJ postreže njega. Prodajalka se mu je opravičila, vendar tudi postregla drugega kupca do konca, šele potem možaka.

Čudak – boste rekli. Pa se morda zavedate, koliko takih (in podobnih) čudakov srečajo prodajalke vsak dan ? In da velikokrat sploh ne vedo, kako ravnati ?

Prodajalka iz naše zgodbe je ravnala pravilno. Ni se pustila zaplesti v brezploden prepir, saj nobena vojna ne prinaša zmagovalcev, temveč le mrtve in preživele. Ni si dovolila povzdigovati glas, saj bi s tem dala možaku »iztočnico«, da bi se lahko še bolj »razburjal«. 

Seveda bi lahko ravnala tudi drugače. Lahko bi se kregala s kupcem – saj bi ji verjetno tisti, ki so čakali v vrsti dali za prav. V tistem trenutku. Ko bi šli domov, pa bi pomislili – saj sem tudi jaz kdaj nerazpoložen in »tečen« v trgovini; potem je že bolje, da hodim po nakupih tja, kjer me za to ne bodo »kaznovali«.

Ker natančno to bi pomenil tak prepir za starejšega možaka. Kazen. Kazen, ker je bil nerazpoložen in je svojo nejevoljo stresel na prodajalko. Dodatno težavo v, že tako težkemu, življenju. Javno osramotitev pred drugimi kupci – nekatere med njimi je najbrž tudi osebno poznal. Zaprta vrata.

Zato ta kupec najbrž zlepa spet ne bi prestopil praga trgovine. V resnici pa je najbrž še danes, ko te prodajalke že dolgo ni več tam, še vedno stalna stranka te trgovine, kjer so pokazali razumevanje za njegov trenutek slabosti, za njegove težave.

Primer nesramne prodajalke

Pa poglejmo malce drugačen primer. Ta se je zgodil v tekstilni trgovini. Reden kupec se je ob nakupu, ob prazni trgovini, zapletel v pogovor s prodajalko. No, vsaj poskusil se je. Odziv prodajalke je bil nesramen, govorila je »zviška« in odslovila kupca, kot da je »zadnja smet«.

No, ta kupec, njegova družina (širša) in velik krog prijateljev, ki so prej pogosto skupaj zahajali v to trgovino, vanjo več ne hodijo. In ne bodo hodili, dokler bo notri »zaposlena« omenjena prodajalka. Pa čeprav so cene in kvaliteta izdelkov več kot konkurenčne. 

Vendar – vprašajte se, kako visoko ceno ima za vas vaš ponos in vaše dostojanstvo.

Prikazana primera sta seveda na obeh koncih skrajnosti in ne predstavljata pravila. Pokažeta pa vam lahko, kje dobivate in izgubljate vaše kupce. 

 Trgovina = komunikacija ?

Kako slabo marsikdo pozna to področje mi je postalo jasno, ko mi je kolegica potožila, da je bila odpuščena »ker se je preveč posvečala strankam«, ker je (preveč ?) komunicirala z ljudmi. No, saj je bil tudi njen dnevni iztržek najbrž prevelik, ker je v času njenega službovanja promet v trgovini povečal za 20 %.

In kaj je pravzaprav trgovina ? Komunikacija, komunikacija in še enkrat – komunikacija med ljudmi. Kdor ni sposoben »prodati« svojega iskrenega nasmeha, pozitivnega odnosa do ljudi (kupcev in sodelavcev), temu bodo bistvena področja umetnosti prodaje za vedno ostala skrita.

In kaj je potemtakem marketing ? Prav tako je trgovina, samo da v njej ne operiramo z blagom neposredno, temveč z blagom na papirju.

In kje je razlika ? 

V bistvu ni velikih razlik. Tudi prodajni zastopnik, marketinški direktor ali vodja trženja velikega podjetja tržijo isto blago – sebe. Kdor uspešno proda »sebe« (svoj nastop, stil, komunikacijske spretnosti, odnos do ljudi), bo prodal tudi vse drugo – v istem »paketu«.

Vaši kupci redko kupujejo zgolj in samo vaše blago. Samo če ste monopolist. Če so vaše cene polovico nižje od konkurence čez mejo. Če ste zanesljivi pri dobavah. Če, če, če …

Kakšne pravice imate kot prodajalci ?

Pravico, da se vas obravnava kulturno, brez groženj, izsiljevanj, poniževanja. Pravico do vašega dostojanstva. Pravico, da vaši sodelavci in šefi cenijo vaše delo – in da vam to tudi pokažejo in povedo. Pravico, da ste dostojno plačani za vaše delo, da ne delate zgolj za preživetje. In zavest, da so vaše pravice nedeljivo povezane z vašimi dolžnostmi.

Kakšne pa so vaše dolžnosti ?

Dolžnost obravnavati kupca v pozitivni luči, vzpostaviti dolgoročen in trajen odnos z vsemi strankami – in neprekinjeno nadgrajevati ta odnos. Dolžnost, da se za vsakega kupca potrudite z vsemi vašimi močmi (ker ljudje ne prenašajo podcenjevanja). Dolžnost, da sledite poslanstvu vašega podjetja, da prispevate po vaših najboljših močeh k izgradnji pozitivne podobe podjetja v javnosti.

Če sklenemo zgornjo tematiko, boste nedvomno ugotovili, da pravice in dolžnosti prodajalcev (in kupcev) pravzaprav v veliki meri ne izhajajo zgolj iz zakonodaje, temveč iz veščin gojenja dobrih medčloveških odnosov. Teh veščin pa se je potrebno naučiti, jih trenirati in jih stalno nadgrajevati.

Članek je bil objavljen v slovenski marketinški reviji PRO-PRO (Profesionalna prodaja) marca  2001  (www.pro-pro.net)

Nina Dernovšek se ukvarja s prodajo že več kot desetletje. V novoustanovljenem podjetju Komunike s.p. vodi seminarje s področja prodajnega in tržnega komuniciranja.  Za več informacij se povežite z njo: nina.dernovsek@komunikeweb.net

 Nasveti za uspešno delo na internetu

Zoran Dernovšek

Nekaj o gverilskem marketingu za 21. stoletje

(poslastica za poznavalce - sedaj v slovenščini)            : - )) 
 

Še več informacij pa lahko najdete v naslednjih številkah Komunike WEB.

< Nazaj na vrh